Anafilaksija je akutna, življenjsko ogrožajoča preobčutljivostna reakcija, katere raznolikost in nepredvidljivost predstavljata velik izziv tako v klinični praksi kot v znanstvenih raziskavah. Kljub številnim študijam celostno razumevanje njene patogeneze še vedno ni povsem jasno. Z razvojem visoko zmogljivih tehnologij na področju omik – genomike, metagenomike, epigenomike, transkriptomike, proteomike in metabolomike – pa se odpirajo nove možnosti: celovita, večnivojska analiza bolezni, t. i. multi-omski pristop.
V nedavno objavljenem članku smo pregledali vse relevantne študije zadnjih 25 let, ki so preučevale posamezne omske ravni pri pojavu anafilaksije. Namen pregleda je bil povezati njihove ugotovitve, osvetliti ključne molekularne mehanizme ter prepoznati potencialne biooznačevalce za zgodnjo prepoznavo ter varnejše in učinkovitejše zdravljenje anafilaksije.
Analiza več kot sto študij je pokazala, da imajo pri razvoju in poteku anafilaksije pomembno vlogo številni dejavniki. Genomske raziskave so odkrile različice v genih, povezane s povečanim tveganjem za hude sistemske reakcije. Epigenomske študije so razkrile spremembe v metilaciji DNA, ki lahko vplivajo na izražanje genov in s tem na intenzivnost imunskega odziva. Transkriptomske analize so pokazale, da se ob anafilaksiji hitro sproži aktivacija genov, povezanih s prirojenim imunskim odzivom, vključno s signalnimi potmi, ki vodijo do sproščanja vnetnih mediatorjev, ki bi lahko služili kot diagnostični označevalci. Dodatno zanimanje vzbujajo tudi ugotovitve metagenomskih in metabolomskih študij, ki nakazujejo, da lahko tudi sestava mikrobioma ter presnovni profil posameznika vplivata na dovzetnost za anafilaksijo.
Skupno ti rezultati kažejo, da je anafilaksija posledica kompleksnega in povezanega prepleta vseh omskih ravni. Študija poudarja potrebo po multi-omskih raziskavah, ki bi omogočile prepoznavo različnih kliničnih podtipov (endotipov) anafilaksije. Tak pristop je ključen za zagotovitev ustreznega zdravljenja in natančnejše napovedovanje tveganja v prihodnosti.

Slika: Prikaz trenutnega razumevanje anafilaksije ter znane povezave med posameznimi omskimi ravnmi.
URL NASLOV Z DOSTOPOM DO RAZISKAVE:
https://link.springer.com/article/10.1007/s12016-025-09069-8
