Avtorica: Špela Konjar
Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo/medicino je bila podeljena Mary E. Brunkow, Fredu Ramsdellu in Shimonu Sakaguchiju za njihova pionirska odkritja, ki pojasnjujejo, kako periferni imunski nadzor preprečuje, da bi imunski sistem napadel lastno telo (Slika 1).
Slika 1:
Pogosto razumemo imunski sistem predvsem kot obrambo pred okužbami in tujimi mikroorganizmi. Da bi ta obramba delovala učinkovito, mora imunski sistem telesa doseči občutljivo ravnovesje — sprožiti močan napad proti škodljivim mikrobom in virusom, hkrati pa zaščititi lastne celice pred poškodbami. Letošnja Nobelova nagrada je podeljena za odkritje regulatornih T celic, posebne skupine imunskih celic, ki ohranjajo to ključno ravnovesje. Ko ta nadzor odpove, so lahko posledice hude: imunski sistem se lahko obrne proti lastnemu telesu, kar vodi v alergije, avtoimuna obolenja in vnetne bolezni — vse to so posledice izgube imunskega ravnovesja in samoprenosljivosti.
Leta 1995 je Shimon Sakaguchi dosegel prelomno odkritje v času, ko je večina znanstvenikov že opustila idejo o obstoju tako imenovanih supresorskih T celic. Večina raziskovalcev je menila, da imunska toleranca — sposobnost telesa, da se izogne napadom na lastne celice — nastane izključno z odstranjevanjem potencialno škodljivih imunskih celic v timusu, procesu, imenovanem centralna toleranca. Vendar so poskusi, pri katerih so miškam odstranili timus, pokazali, da te živali razvijejo hude avtoimunske bolezni (Slika 2). To je nakazovalo, da mora obstajati še drug mehanizem. Sakaguchi je pokazal, da je imunski sistem veliko bolj zapleten, kot so domnevali, in odkril prej neznan razred imunskih celic, ki jih je poimenoval regulatorne T celice (Tregs). Te celice imajo ključno vlogo pri preprečevanju avtoimunskih bolezni in ohranjanju imunskega ravnovesja.
Slika 2:
Leta 2001 sta Mary Brunkow in Fred Ramsdell opravila drugo ključno odkritje. Raziskovala sta naravno prisotno mutirano mišjo linijo, imenovano scurfy (Slika 3), prvič opisano v 40. letih prejšnjega stoletja, ki je kazala izjemno dovzetnost za avtoimunske bolezni. Začetni simptomi so bili podobni pomanjkanju vitamina C. Njune raziskave so pokazale, da imajo te miši mutacijo v genu, ki sta ga poimenovala Foxp3 (Slika 3). Nadalje sta dokazala, da mutacije v človeškem ekvivalentu tega gena povzročijo hudo avtoimunsko bolezen pri ljudeh, znano kot IPEX sindrom. Leta 2003 je Sakaguchi ta odkritja povezal: pokazal je, da je gen Foxp3 ključen za razvoj in delovanje regulatornih T celic, ki jih je sam odkril nekaj let prej.
Slika 3:
Skupaj so njihova odkritja temeljito spremenila naše razumevanje imunskega nadzora in odprla novo področje raziskav, imenovano periferna toleranca. Njihovo delo je navdihnilo nove medicinske pristope za zdravljenje avtoimunskih bolezni in raka ter obeta tudi napredek pri presaditvah organov. Več terapij, ki temeljijo na njihovih odkritjih, je že v fazi kliničnih preskušanj.
Sliki 2 in 3 pripisani Nobelovemu odboru za fiziologijo ali medicino. I11. Mattias Karlén